APDEJT.si

V Johannesburgu se je začel vrh G20, ki ga zaznamujejo razprave o ukrajinskem mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump in njegova administracija so srečanje vodilnih gospodarstev bojkotirali. Poleg Trumpa so udeležbo odpovedali tudi voditelji Rusije in Kitajske, Vladimir Putin in Xi Jinping. Kljub odsotnosti ključnih akterjev je mednarodno sodelovanje poudarjeno kot ključno, zlasti glede na globalne grožnje.

Donald Trump povečuje pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni načrt z Rusijo. Hkrati evropske države iščejo načine za pomoč Ukrajini, medtem ko so besne nad Trumpovim načrtom, ki bi lahko koristil ZDA na račun zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi. Macron, Merz in Starmer so na srečanju G20 razpravljali o ameriškem načrtu za Ukrajino, voditelji G20 pa so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini in drugih konfliktnih območjih.

Emmanuel Macron se v petek ni udeležil konference Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, ki se sooča s finančno krizo. Nevladne organizacije se bojijo zmanjšanja francoskega prispevka v času padanja mednarodne pomoči.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izjavila, da o Ukrajini ne bi smeli odločati brez Ukrajine. Voditelji EU so se sestali na vrhu G20, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev ukrajinske krize.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Nekdanji senator Jérôme Durain je predlagal, da bi Amine Kessaci prejel Legijo časti zaradi njegovega prispevka v boju proti narkotrafiku v Franciji. Durain je o tem že pisal predsedniku Emmanuelu Macronu.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo sodeloval v dogodku "Face aux lecteurs", ki ga organizira skupina EBRA. Tema pogovora bo "Demokracija na preizkušnji družbenih omrežij in algoritmov", kjer bo Macron odgovarjal na vprašanja bralcev.

Emmanuel Macron želi francoski mladini ponuditi nov okvir za služenje v vojski z različnimi možnostmi. Ta ideja ni edinstvena za Francijo, saj se tudi druge države soočajo s podobnimi vprašanji glede vojaškega angažiranja.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred ruskim agresorskim vojno. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Medtem se medsebojni napadi nadaljujejo. V ruskem napadu na Zaporožje je umrlo pet ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Dve tretjini volivcev stranke LR v Franciji podpirata zavezništvo z RN na prihajajočih lokalnih volitvah leta 2026, podobna podpora pa velja tudi za zavezništvo s stranko predsednika Macrona.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel afriško turnejo z obiskom Mauritiusa, nato pa se bo odpravil v Južno Afriko, Gabon in Angolo. Cilj potovanja je utrditi odnose med Francijo in afriško celino, zlasti v luči nedavnih francoskih neuspehov v regiji Sahel. Macron se bo v Johannesburgu udeležil tudi vrha G20.

Francijo je pretresla smrt brata aktivista v Marseillu, ki je postal žrtev drogovnega nasilja. Predsednik Macron se odziva na ogorčenje in obup v visokih zgradbah, kjer se nasilje stopnjuje.

Nemški kancler Friedrich Merz je podprl poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona k evropski definiciji suverenega oblaka in preferiranju evropskih izdelkov pri javnih naročilih, povezanih z oblakom. To se je zgodilo na vrhu o digitalni suverenosti v Berlinu, kjer sta državi izrazili skupno ambicijo za krepitev evropske digitalne neodvisnosti.

Po nujnem sestanku, ki ga je sklical Emmanuel Macron, so ministri, sodniki in policijski voditelji dobili navodila za pospešitev izvajanja zakona proti trgovini z mamili v Franciji. Novo poročilo o stanju je predvideno sredi decembra.

Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na vrhu v Berlinu zavezala k prizadevanjem za digitalno suverenost Evrope. Poudarila sta potrebo po nadoknaditvi zaostanka na področju umetne inteligence in zmanjšanju odvisnosti od ameriških tehnoloških velikanov. Pozvala sta tudi k manj strogim regulacijam v digitalnem sektorju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in premier Sébastien Lecornu sta podpisala zakon o posmrtnem povišanju Alfreda Dreyfusa v čin brigadnega generala. Ta simbolična gesta naj bi bila korak v boju proti antisemitizmu v sodobni Franciji. Dreyfusova afera je konec 19. stoletja močno pretresla francosko družbo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel petdnevni obisk štirih afriških držav: Mauritiusa, Južne Afrike, Gabona in Angole. Cilj obiska je vzpostaviti nove dinamike in okrepiti odnose s celino, predvsem po nedavnih težavah v Sahelu. Macron želi ustvariti novo povezavo z Afriko, ki bi se razlikovala od kolonialne preteklosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.

Emmanuel Macron je ponovil, da je pripravljen na dialog z alžirskim predsednikom, z namenom »napredka«. Poudaril je, da sta se Boualem Sansal in njegova žena po vrnitvi v Francijo počutila dobro. Sansala je Macron sprejel v Elizejski palači po njegovi izpustitvi in zdravljenju v bolnišnici v Berlinu.

Emmanuel Macron je v ponedeljek v Elizejski palači gostil francoske vodje podjetij na prvem dogodku "Choose France - Édition France". Cilj srečanja je bil okrepiti zaupanje podjetnikov v francosko gospodarstvo in jih pomiriti glede politične nestabilnosti v državi.

Amine Kessaci, brat umorjenega Mohameda Mehdija Kessacija, je v kolumni v Le Monde izrazil žalost in napovedal nadaljevanje boja proti trgovini z drogami in nasilju v Marseillu. Kljub družinski tragediji se je zavezal, da ne bo utihnil in bo še naprej deloval proti narkotrafiku.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.

Francoski preiskovalci so ponovno preiskali pariški sedež ameriškega svetovalnega podjetja McKinsey zaradi suma nezakonitega financiranja predvolilnih kampanj predsednika Emmanuela Macrona v letih 2017 in 2022. Agencija AFP je poročala o preiskavi podjetja v Parizu, ki naj bi plačevalo Macronu.

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sklical srečanje z več ministri in tožilcem iz Marseilla, da bi razpravljali o izvajanju zakona o narkotrafiku in zaskrbljujočih razmerah v Marseillu. Srečanje naj bi se osredotočilo na ukrepe za boj proti trgovini z drogami in na varnostno situacijo v mestu.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala dogovor, ki Ukrajini omogoča nakup do 100 francoskih bojnih letal Rafale in druge vojaške opreme, vključno s sistemi zračne obrambe.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Francoska vlada je napovedala 9,2 milijarde evrov novih naložb v Franciji, s čimer skupna vrednost investicij presega 30 milijard evrov. Posebna izdaja dogodka Choose France, namenjena francoskim podjetjem, bo poudarila pomembnost domačih investicij. Med projekti bo tudi zbiranje sredstev podjetja Infinite Orbits v višini 40 milijonov evrov za vesoljske dejavnosti. V zadnjem letu je bilo zabeleženih 151 investicijskih projektov.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Nekdanji francoski premier Manuel Valls je ostro kritiziral drugi mandat predsednika Emmanuela Macrona, ga označil za »brodolom« in izrazil zaskrbljenost zaradi »režimske krize«. Valls je bil kritičen, ker je bil izpuščen iz vlade in odstavljen z ministrstva za čezmorske države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.

Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.